FIMUTHE

Re - artikuliranje in re - vizualiziranje

2010-07-13T10:45:00.005+02:00

Zvesti bralci spletišča Fimuthe! Prav gotovo ste opazili, da Fimuthe sameva že skoraj mesec dni; pa seveda ne zaradi vas, drago bralstvo, temveč zaradi najine navidezne neaktivnosti.

Zakaj navidezne? Zato ker s Titom za vas pripravljava novo različico bloga, ki sva ga sicer zagnala zdaj že daljnega leta 2008 - čas v kiberprostoru se vendarle manifestrira drugače kot v materialni realnosti. Ali pač?

Kakorkoli že. V kratkem se vam bo ob kliku na dani spletni naslov prikazala nova spletna stran, konceptualno in vizualno re - organizirana.

Do takrat pa še naprej vljudno vabljeni, da brskate po starih Fimuthejevih vsebinah, ki se jih je v dveh letih blogovanja vendarle nabralo kar nekaj.

Greva, novi film Sama Mendesa

2010-06-05T16:09:00.002+02:00

Mendes, ki je svojo poklicno pot začel kot gledališki režiser, k teatru pa se kontinuirano vrača še dandanes, se v svojih, do sedaj petih posnetih celovečercih, ukvarja z raznovrstnimi problematikami sodobne zahodne kulture, še najraje pa ameriške. Vizualizacije le-teh se loteva prek različnih zornih, predvsem pa zgodovinskih kotov. Na tej sledi v svoje filmsko vidno polje često vnaša tematiziranja različnih desetletjih: od recesijsko-depresivnih tridesetih let v Poti v pogubo (Road to Perdition, 2002), pa vse do vzpostavljajoče se »Pax Americane petdesetih let v po brechtovsko distancirani Krožni cesti (Revolutionary Road, 2008), v kateri je gledalec priča mukotrpnemu razkrivanju tragičnosti patriarhalne družbe t.i. težke moderne.

Na nek način dobitnik oskarja za najboljšo režijo Lepote po ameriško temu sledi tudi v svojem zadnjem filmu, Greva (Away We Go, 2009). A Mendes se v zgodbi o paru v zgodnjih tridesetih letih, Veroni (Maya Rudolph) in Burtu (John Krasinski), ki pričakujeta svojega prvega otroka, želi izmakniti svojemu značilnemu, resnobnemu filmskem diskurzu obravnave nekaterih stalno ponavljajočih se tematik v njegovem sicer kratkem kinematičnem opusu.

Več pa v novi številki revije Ekran.

Škratova filmska mala šola vas vabi na predavanje: Dare Pejić: Onkraj podob spektakla: kritika institucij v dokumentarnem filmu

2010-06-05T16:06:00.004+02:00

Predavanje: Dare Pejić: Onkraj podob spektakla: kritika institucij v dokumentarnem filmu

9.6.2010, ob 18. uri v Klubu SOT 24, 5 (stavba Lovci), Metelkova mesto

Fotografija psihiatrične bolnišnice, tovarne ali zapora prav malo pove o dejanskosti odnosov v teh ustanovah, se pravi je za dokumentarni film to tema brez vsebinske zgodbe. Podobno je o fotografski 'reprodukciji dejanskosti' razmišljal Bertolt Brecht na začetku prejšnjega stoletja o fotografijah Kruppovih in AEG tovarn. Ne gre več za preprosto reprodukcijo dejanskosti, saj naj bi prava dejanskost pobegnila v funkcionalnost. Gola podoba tovarne, kot primer funkcionalizacije človeških odnosov, o dejanskosti odnosov molči in da bi jih lahko razumeli je po Brechtu potrebno nekaj »zgraditi«, nekaj »umetnega, skonstruiranega«. Ob pregledu odlomkov iz izbranih dokumentarcev se bomo torej spraševali zmožnostih kritike institucij na filmu.

Viri in literatura:

Althusser Louis. Izbrani spisi. Ljubljana: *cf., 2000

Benjamin Walter. Mala zgodovina fotografije. [1931]. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998

Benjamin Walter. Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati [1936-1939]. Izbrani spisi.

Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998

Depardon Rayomond et Sabouraud Frédéric. Depardon/Cinema. Paris: Cahiers du Cinéma, Ministére des Affaires Étrangères, 1993

Dare Pejić, podiplomski študent sociologije kulture, sodelavec RŠ in revije Ekran

Novo predavanje Škratove filmske male šole: Saša Šavel Burkart: Manjšinska kinematografija: turško-nemški film

2010-05-23T15:08:00.003+02:00

Vljudno vabljeni na četrto iz serije sedmih predavanj, ki bodo potekala v okviru Škratove filmske male šole 2010:

26.5.2010, ob 18. uri, v klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.

Saša Šavel Burkart: Manjšinska kinematografija: turško-nemški film

Zadnje čase se v nemškem prostoru v filmski in literarni teoriji postavlja vprašanje, kakšne nacionalnosti je delo izpod peresa oz. kamere ustvarjalca, ki ima turške korenine in je narejeno v večinskem jeziku. Da pa je tudi »manjšinska kinematografija« (kot definiramo turško-nemški film na podlagi definicije »manjšinske književnosti«, kakor sta jo podala Deleuze in Guattari) del nacionalne kulture, bo v novem predavanju Škratove filmske male šole, s pregledom zgodovine turško-nemškega filma in njegovih značilnosti, pokazala mag. Saša Šavel Burkart, novinarka in urednica oddaje Platforma na RTV Slovenija.

Predavanje se bo zgodilo v sredo 26.5.2010 ob 18.00 uri, v Klubu SOT 24,5 (stavba Lovci, Metelkova mesto), ki nam ga je v ta namen prijazno posodilo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.
Več o predavanju in Škratovi filmski mali šoli 2010 si lahko preberete na spletni strani, na kateri pa lahko med drugim najdete tudi posnetke že izvedenih predavanj, izhodišča za sodelovanje v delavnici pisanja o filmu, galerijo in napoved ostalih aktivnosti pričujočega projekta.

---

Projekt Škratova filmska mala šola izvajamo v organizaciji Kulturno umetniškega društva Anarhiv. Projekt sta zaenkrat finančno podprla Urad RS za mladino in Urad za mladino MOL. Projekt izvajamo tudi s pomočjo YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa, KUD Mreže in CNVOS-a.

Koordinatorki projekta Nina Cvar (ninacvar@gmail.com) in Mojca Kambič (mojkam@gmail.com).

Shannon Bell: Shooting Theory

2010-05-20T16:26:00.003+02:00

V sredo, 2. junija, bo ob 12h v predavalnici 1 na Fakulteti za družbene vede predavala prof. dr. Shannon Bell, performans filozofinja, ki živi in piše filozofijo-v-akciji. Je avtorica, soavtorica in urednica več knjig, med njimi: Reading Writing and Rewriting the Prostitute Body (Indiana University Press, 1994), Whore Carnival (Autonomedia, 1995), Bad Attitude/s on Trial (University of Toronto Press, 1997), New Socialisms (Routledge, 2004) in Fast Feminism (Autonomedia, 2010).

Naslov ljubljanskega predavanje je torej Shooting Theory, pri čemer gre za predstavitev avtoričinega projekta snemanja teoretskih konceptov skozi snemanje naravnih pojavov ob mrtvem morju, in sicer skozi koncepte različnih filozofinj in filozofov: na primer Simone Weil, Spinoze, Heideggra in Paula Virilia.

Avtorica bo - slednja sicer predava sodobno in post-sodobno teorio, kiberpolitiko, postidentitetne politike, estetiko in politiko, nasilno filozofijo (violent philosophy) ter hitri feminizem (fast feminism) na Univerzi York v Kanadi - svojo zadnjo knjigo prvič predstavila prav v Ljubljani.

Intervju s Petrom Stricklandom, režiserjem filma "Katalin Varga", in Barbaro Kelbl

2010-05-20T11:43:00.003+02:00

S sodelavcem sva za zadnjo radijsko oddajo pripravila dva filmska intervjuja. Tako si lahko poslušate daljši intervju z britanskim režiserjem Petrom Stricklandom, ki je režiral film Katalin Varga - vidite ga lahko tudi na rednem sporedu Kinodvora -, vaša ušesa pa lahko usmerite tudi k poslušanju pogovora z Barbaro Kelbl, korežiserko filma "Šum v filmu", pod katerega se je podpisal še Viki Bertoncelj.

Več pa tukaj.

Plesni Ukrep!

2010-05-16T20:44:00.004+02:00

Med 13.5. in 16.5. je v Plesnem Teatru Ljubljana potekal bienalni festival plesnih perspektiv, o katerem boste sicer lahko več izvedeli jutri, ob 16.00 na Radiu Študent.

Festival plesnih perspektiv so prvič izvedli maja 2008, želja pričujočega dogodka pa je odziv na vsakokratne potrebe domačega kulturnega prostora in prakse sodobnega plesa.

Na letošnjem Ukrepu se je tako premierno predstavilo pet novih plesnih projektov, ki so nastajali v okviru programa "Medukrep", ustvarilo pa jih je 34 plesnih in drugih umetnikov najrazličnejših generacij.

Več o festivalu, t.i. dramaturških premislekih ter o ustvarjalkah in ustvarjalcih festivala pa tukaj.

Nepredvidljivi spletni večer z Andrejem Morovićem

2010-05-09T17:38:00.003+02:00

Na Spletnem peresu se boste lahko v torek zvečer, to je 11.5.2010 ob 21h, udeležili nepredvidljivega spletnega dogodka v družbi Andreja Morovića, o katerem smo na Fimutheju že pisali. Pogovor s pisateljem, popotnikom, fotografom in avtorjem zbirke kratkih zgodb "In si tu" bo moderirala Tina Košir. Več o vsem pa tukaj.

Ima tu prste vmes davno pozabljena ljubica? Pobrskal je po telefonskem imeniku, ji orisal uganko in kar naravnost vprašal: »Razkrij mi skrivnost, si ti bila ta?«

Ethio Ghost

2010-05-08T20:12:00.004+02:00

Ravnokar na Radiu Študent poteka Ghost program o eitopski glasbi in predvsem o etiopskih glasbenikih, ki bodo nastopili na letošnjih festivalih Druga Godba in Jazz Festival Ljubljana. Kasneje bo TUKAJ mogoče slišati tudi celotno oddajo.

3. Subverzivni filmski festival in manifest K tretjemu filmu

2010-05-06T12:12:00.002+02:00

Če vas zanima, kaj vse se bo dogajalo na 3. Subverzivnem filmskem festivalu, ki poteka med 1. in 25. majem v Zagrebu, in če vas zanima eden od ključnih manifestov v minulem stoletju, to je manifest K tretjemu filmu, posurfajte spletno stran Radia Študent.

Revija Frieze ponovno kliče k vašim prispevkom!

2010-05-05T22:44:00.004+02:00

Že lani smo na blogu Fimuthe pisali o natečaju revije Frieze za kritiško nagrado in tudi letos se ponovno oglašamo s pozivom organizatorjev po vaših prispevkih. V letošnjem letu bodo tako vaše prispevke ocenjevali filozof in kritik Boris Groys, pisatelj in publicist A.M. Homes in sourednik pričujoče revije, Jörg Heiser.

S prispevkom (gre naj še za neobjavljeno kritiko nedavne oziroma aktualne razstave, ki naj bo dolga okoli 700 besed) lahko sodelujete vsi, ki ste stari več kot osemnajst let in ste do sedaj objavili do največ tri kritike v revijah, časopisih lokalne oziroma nacionalne narave. Predhodne spletne objave ne štejejo!

Kritika oziroma prispevek naj bo poslan v angleškem jeziku, ki je lahko tudi prevod, kar pa naj bo navedeno. Besedilo pošljete na email naslov: writersprize@frieze.com, brez slikovnega materiala, do 25.6.2010.

Zmagovalec bo prejel 2000 britanskih funtov in možnost spisanja kritike za omenjeno revijo, in sicer za mesec oktober. Več informacij o natečaju pa tukaj.

Fatih Akin: Kuhinja z dušo

2010-05-04T15:58:00.003+02:00

Po prepričljivih študijah hibridnih turško-nemških identitet, zlasti pa medosebnih odnosov v sodobni globalizirano-multikulturni družbi, ki nam jih Fatih Akin razgrne v filmih Z glavo ob zid (Gegen die Wand, 2004, Fatih Akin) in Z druge strani (Auf der anderen Seite, 2007, Fatih Akin), nas v Kuhinji z dušo (Soul Kitchen, 2009, Fatih Akin) ta turško-nemški auteur skuša zapeljati s komično, nepretenciozno pripovedjo o hamburškem urbanem vsakdanjiku navadnega človeka v času globalne recesije.

Sledeč stalnim tematskim tirnicam, v ospredju katerih so priseljenska izkušnja, težavna samoiskanja, zapleteni družinski in ljubezenski odnosi, nenazadnje pa tudi stalno prisotno vprašanje usode oziroma grozljiva arbitrarnost življenjskih naključij, Akin v Kuhinji z dušo še naprej ostaja zvest svojemu značilnemu vsebinskemu crédu, ki ga v svoje filme sicer inavgurira skozi svojstven žanrski pastiš, ozaljšan z bogatim poznavanjem genealogije evropskega, konec koncev pa tudi ameriškega filma.

Več pa v novi številki Ekrana.

Zapiranje mednarodno uglednega oddelka za filozofijo na Univerzi »Middlesex«?

2010-05-03T22:29:00.003+02:00

Iz Velike Britanije prihaja presunljiva vest o zapiranju mednarodno uglednega oddelka filozofije na Univerzi "Middlesex". Uprava te univerze se je pod očitno pretvezo finančne krize namreč odločila, da bo zaprla oddelek za filozofijo, ki sicer predstavlja enega od ključnih raziskovalnih središč v Veliki Britaniji in se ukvarja z raziskovanjem sodobne kontinentalne misli v tej državi. Še več. Gre za mednarodno priznan raziskovalni center, znotraj katerega med drugim delujeta tudi takšni imeni, kot sta na primer Peter Hallward in Peter Osborne in ki se osredotoča zlasti na študij kritične teorije, marksizma, psihoanalize, radikalne filozofije ipd.

Smo v danem primeru zares priča zgolj navedenim finančnim razlogom, ki bi jih novo šolsko leto tako in drugače postavilo na laž (če seveda sploh sledimo logiki zapiralcev), ali pa gre za tiho, tako rekoč "trendovsko", sistematično uničevanje humanistike, kritične misli?

Podporo danemu oddelku lahko izrazite s podpisom peticije:

http://www.gopetition.com/petitions/save-middlesex-philosophy.html

Cilj pa je - kot lahko med drugim preberemo tudi na Facebook profilu borcev za ohranitev danega oddelka, pri čemer gre za zaprtje dodiplomskih kot tudi podiplomskih programov - da se do jutri, in sicer do 4pm zbere 10.000 podpisov, pri čemer bržčas ni odveč omeniti, da tu ne gre "le" za "Middlesex"...

Išče se 12 neustrašnih: spletna delavnica branja kratke proze za srednješolce in srednješolke

2010-05-02T13:56:00.002+02:00

KNJIŽEVNOST + SREDNJEŠOLCI + IZZIV

Zakaj bi čar literature morali spoznati šele po koncu srednje šole? Strasti, laži, junaštva, globine, kriki, mavrice in motne luže pa ostajajo za čas ... potem. Jezik in literatura sta kot telo in glas, izraza, ki presegata prostor in čas tako kot – svetovni splet. Res, spletne strani so nadvse dinamične in sodobne, a vendar potrebujejo – besede.

Kakšno je torej tvoje resnično mnenje? Kako vidiš vedno znova iste padce in vzpone človeka? 12 neustrašnih mladih bralcev in bralk vabimo, da s prav tako mlado kritičarko izostrenega očesa in še ostrejšega jezika Ano Geršak na spletni bralni delavnici premeljete naslednje zgodbe:

4 ponedeljki, 4 zgodbe, 12 bralcev-k:

10. maj ob 21 h: Tisti, ki ve, kaj pomeni paziti na postavo Gregor Lozar: Hujšanje (iz zbirke Spačene)

17. maj ob 21 h: Tista, ki vidi, katera ne bo slekla svoje črne obleke Guadalupe Nettel: Prosojne žaluzije (iz zbirke Bodljikave zgodbe)

24. maj ob 21 h: Tisto, kar nas najbolj boli Raymond Carver: O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni (iz zbirke Kolesa, mišice, cigarete)

31. maj ob 21 h: Tista, ki v isti sapi govori o Cankarjevi skodelici kave in kondomih Svetlana Makarovič: Špicparkeljc (iz zbirke časopisnih kolumn S krempljem podčrtano)

Na delavnico se prijavite z el. pismom na naslov bralnica@spletnopero.si – prijave zbiramo do zasedbe prostih mest oziroma najkasneje do 6. maja. Prvo srečanje je na sporedu 10. maja, omenjene zgodbe in navodila za vstop v klepetalnico pa bodo udeleženci prejeli še pred pričetkom delavnice, po zadnjem srečanju pa sledi še klepet v živo v knjigarni založbe Sanje. Udeležba je brezplačna.

Več pa tukaj.

Schrödingerjeva mačka kot rešitev enigmatičnosti novega filma bratov Coen: Zresni se

2010-04-29T15:04:00.003+02:00

V novi številki revije Dialogi je izšla razširjena, poglobljenejša različica zapisa o novem filmu bratov Coen:

Filmskega opusa bratov Coen, ta vse do danes šteje štirinajstih filmov, prav gotovo ne gre razumeti brez nekaterih ključnih poudarkov, ki se vztrajno ponavljajo v njunih filmih. Na tovrstne ponavljajoče se strukture sicer opozori več kritiških peres, pri čemer pa jih Erica Rowel morebiti še najbolj izčrpno sistematizira. Slednja tako zapiše, da bratska kreativna naveza v svoje filme kontinuirano vgrajuje svojevrstna motivična vozlišča, s pomočjo katerih nenehno podčrtuje svoje brezčasno prevpraševanje človekove pozicije v svetu. Pričujočo, z eksistencializmom obarvano tematiko, Coena tematizirata bodisi s problematiziranjem nezmožnosti medsebojnega razumevanja med sodobnimi individuumi bodisi z nevsiljivim poskusom koncipiranja brezbrižno krute realnosti, ki ji vlada srhljivo diabolično naključje.

Več pa tukaj.

Nostalghia in Offret: Andrej Tarkovski in Emmanuel Levinas - novo predavanje Škratove filmske male šole

2010-04-27T22:08:00.003+02:00

28.4. 2010, ob 18. uri, v klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.

V eseju Ethique et esprit iz knjige Težka svoboda Levinas pravi:

Če je zapoved »Spoznaj samega sebe« lahko postala temeljna zapoved zahodne filozofije, je zato, ker je zahodni človek navsezadnje spet našel svet [univers] v sebi. Tako kot pri Odiseju njegovo popotovanje ni nič drugega kakor dogodek vrnitve [accident d'un retour]. V tem oziru Odiseja obvladuje literaturo.

V Nostalghii in Offretu se Tarkovski odpove svojemu »kiparjenju v času«. V zadnjih filmih, ki sta posneta izven Rusije (oz. tedaj še SZ), se zatopi v drugačen model ustvarjanja filmov, ki je vezan na aristotelsko enotnost časa, kraja in dogajanja. Obenem pa se skozi oči filmskega režiserja sprašuje o podobnih rečeh, kot se sprašuje Levinas. Biti Homerjev Odisej in iskati sebe ali postati drugenjski Odisej (levinasovski Abraham) ter iskati Drugega in misliti sebe preko Drugega bolj kot le gledati sebe v okolju Drugega? Se zgolj vračati k sebi.

Obenem pa je tudi Tarkovski tisti, ki v zadnjih dveh filmih sluti in izkusi nostalgijo, občutje brezdomovinskosti. Brezdomovinskost pa vodi v revščino, vodi kajpak v socialno izključenost, zdaj v personalni samorefleksiji, zdaj v družbenem življenju. Tarkovski se bliža izključenosti preko dolgih kadrov levinasovske »šumeče tišine«, v katerih se skriva tisto, kar iščemo v vsaki poeziji, vsaki umetnosti, skrito. In ravno skozi skrito Tarkovskega, skozi njegovo filmsko izkušnjo Zahoda (skozi oči Rusa), lahko analiziramo določene možnosti vznika etičnega mišljenja v zaostrenih situacijah življenja ekspatrida (ali že cioranovskega apatrida?). Že v Zerkalu imamo pismo Puškina, ki razkriva ljubezen do Rusije in v Nostalghii imamo Rusa v Italija. V Offretu vse bolj subtilno, vse bolj tuje.

Namen predavanja je vzpostaviti povezavo med sicer platonistično etiko (etike) Levinasa in filmi Tarkovskega (Nostalghio in Offretom).

Več pa tukaj.

Nočnje se vračajo - tokrat v znamenju zenitizma!

2010-04-22T21:39:00.005+02:00

Na Fimutheju smo že pisali o zanesenjaških Nočnjah, ki jih požrtvovalna, kreativna ekipa pripravlja na Radiu Študent.

In Nočnje so nazaj! Tokrat, v petek, 23.4.2010 ob 0.00, bodo minevale v znamenju zenitizma ali kot pišejo radijski snovalci sami:

"V Nočnji o zenitizmu se razpro strani mednarodne avantgardne revije Zenit, ki je izhajala med leti 1921 in 1926 na osi Zagreb-Beograd. Sprehod po orumenelem papirju obogatimo z glasovi, posnetimi in živimi celonočnimi glasbenimi posegi, mnenji preučevalcev in še marsičem."

Za več pa se boste morali priklopiti na Radio Študent!

Definicija:

Nôčnje

Namen nočnih srečevanj na Radiu Študent, razpetih med polnočnim in predsvitnim časom, je poglabljanje literarnega védenja in zaznava avantgard, poskus avantgardno tvorbo obogatiti s še nekoriščenim naborom dražljajev, zato ta ponujajo raziskovanje etra, sluha, zvoka, uma in interpretacije same na sebi.

MOPDTK: Forty Fort

2010-04-21T21:02:00.003+02:00

S četrto ploščo kvartet Mostly Other People Do The Killing nadaljuje popotovanje v s prežitki naphano jazzovsko godbo. Pred kratkim pri nas prvič videna zasedba je svojo kariero do sedaj gradila na demistifikaciji jazzovskih idiomov in hierarhije, značilne za tovrstne glasbene skupine. Album Forty Fort prej zlahka prepoznaven šaljivi podton njihovega muziciranja popelje na novo raven, saj ga spretno prekrije z ohlapnejšo ter glasbeno še kanček bolj sproščeno strukturo. Če so torej na prejšnjih albumih skladbe povečini ohranjale neko melodično nit, se tokrat kvartet mestoma prepusti še za odtenek bolj svobodnim pasažam, značilnim za avantgardni jazz s konca šestdesetih let prejšnjega stoletja. Še vedno pa distanca do žlahtnega obdobja ne izostane, s čimer lahko vnovič govorimo o za svoj čas povsem legitimnem glasbenem izdelku.

Ko govorimo o ploščah Mostly Other People Do The Killing, ne moremo mimo opazke, da četudi ne gre za vsakič povsem novo glasbo, je slednje toliko, da ji je vedno znova zelo težko ubežati. Podobno velja tudi za Forty Fort, ki ob ponujenem prstu zagrabi kar obe ušesi ter poslušalca izpljune šele z igričarskim vbodom in smelo opazko na koncu albuma. Kot bi protagonisti želeli jazzu vrniti tisto pozitivno prvobitnost, ki jo je sprva ohladil cool jazz v petdesetih, nato pa v temo dokončno ovil post-bopovski pogrom na prelomu v naslednje desetletje. Sama naslovnica plošče Forty Fort nenazadnje kopira tisto Out Of The Afternoon Roya Haynesa iz leta 1962, na kateri najdemo med drugimi tudi Henryja Grimesa in Rahsaana Rolanda Kirka. Torej posnetek z glasbeniki, ki so soustvarili marsikatero impozantno vižo. Nadalje spremni tekst k izdaji skuša ponazoriti pomembnost tega navdiha kot veznega člena na poti štirih ljudi, ki so le takrat lahko skupaj ustvarili, kar so. In nekaj podobnega želijo morda danes povedati tudi Mostly Other People Do The Killing, namreč skozi glasbo izpričati trenutek, ko ta nastane. Ali jim to docela uspe, je že povsem drugo vprašanje, njihov posmeh relevantnosti vsakršne glasbene kritike pa že da slutiti delni odgovor.

Album Forty Fort torej prinaša devet skladb z večino jazzovskih stereotipov, ki si jih lahko zamislimo, obrnjenimi na glavo. Tako ga lahko označimo kar za akustično fuzijo ali še bolje swingovsko reinterpretacijo vsega jazzovskega po njem, s čimer tudi iz najbolj defragmentiranih zvočnih kosov sili pozitivna energija. Nekaterim se je celo zapisalo, da gre za naslednjo veliko stvar, kar se jazza tiče, a tovrstne oznake so morda le pretirane. Gre preprosto za štiri uigrane glasbenike, ki v muziciranju neizmerno uživajo. In ja, Forty Fort je seveda mesto v ameriški zvezni državi Pennsylvania, od koder kvartet praviloma črpa navdih za imena skladb, kadar ne gre za priredbe.

Ob koncu velja pripomniti, da so Mostly Other People Do The Killing z vsakim albumom predhodnega znali nadgraditi. In čeprav je to vsekakor pozitiven indic, je ta nadgradnja postala nekoliko predvidljiva in kot tak novi album prinaša zgolj nianso svežine, ki bi jo še ena istovrstna nadgradnja znala odpihniti.

Članek ste lahko prvotno slišali v Tolpi Bumov na Radiu Študent.

Aličini rebusni sprehodi po Čudežni deželi

2010-04-21T14:40:00.005+02:00

S še dvema članoma redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent, Katjo Čičigoj in Andrejem Tomažinom, smo za ponedeljkovo filmsko-radijsko oddajo Temna zvezda pripravili izseke predavanja prof. dr. Svetlane Slapšak o Alici v Čudežni deželi oziroma o mestu Alice v zgodovinski antropologiji intelektualcev. Več pa tukaj.

Naj ob tem dodamo, da je omenjeno predavanje potekalo v Kinodvoru.

Sredina Sreda

2010-04-13T22:46:00.002+02:00

Lista skladb za sredo Sredinega programa Radia Študent. Od enajstih naprej...

1. Mano Negra - Guayaquil City (3:02)
2. Red Five Point Star - Changing Plans (3:37)
3. Fanga - Nafolo Tigui (4:54)
4. KMD - Black Bastards! (4:00)
5. Klemen Klemen - Terapija (5:36)
6. Greymatter - Mind Over Matter (4:44)
7. New Wave Syria - Audiorape(RMX by Kleemar) (4:22)
8. Spiral Architect - Cloud Constructor (5:25)
9. Apocrypha - Instrubation #3 (2:52)
10. Death - Overactive Imagination (3:30)
11. Ruins - Hard Rock Medley (2:32)
12. Tom Waits - Heartattack and Wine (4:50)
13. Boštjan Narat - Ženske, ki ljubijo pse (2:58)
14. Doors - Crystal Ship (2:31)
15. Ian Carr & Don Rendell Quintet - Just Blue (5:25))
16. Dexter - One For Yusef (2:52)
17. Dr. Rubberfunk - Magic Beans (4:58)
18. Get the Blessing - Music Style Product (3:56)
19. Lack of Afro - Pure Filth (3:39)
20. Ed OG & Da Bulldogs - Feel Like A Nut (3:31)
21. Doc Scott - Here Comes The Drums (4:29)
22. Sounds of Liberation - New Horizons (5:24)
23. Getatchew Mekuria & The Ex - Musicawi Silt (4:23)
24. Ana Pupedan - Taka si (3:00)
25. Velvet Undeground - I'm Waiting for the Man (4:40)
26. Black Diamond Heavies - Leave It in the Road (2:58)
27. We Can't Sleep At Night - Happy Singing (2:27)
28. The Slew - 100% (3:42)
29. Four Tet - The Field (5:35)
30. Giallos Flame - 7th Sign (2:03)
31. Mulatu & The Heliocentrics - Cha Cha (4:35)
32. Frank Zappa - Little Umbrellas (3:04)
33. Moveknowledgement - Safe & Sound (3:44)
34. Salif Keita - Djele (4:14)
35. Fever Ray - Dry and Dusty (3:45)
36. Spock Studios - Neural Network (3:46)
37. Melodrom - Duet (3:33)
38. Repetitor - 10 Puta Nedeljno (3:17)
39. Nikki Louder - Bond Addict (2:24)
40. Damir Avdić - Bratstvo i jedinstvo (3:14)
41. Zmajev Rep - Padec po stopnicah (4:04)
42. Natural Self - Breathe Deep feat. Abdonimal (4:12)
43. Backyard Heavies - Soul Junction (3:03)
44. Ghost - The Day After (4:18)
45. Random Logic - Diafana (4:41)
46. Puna Syndicate - Gobelin (3:23)
47. Yanoosh - Sun Burst (4:38)
48. Milez Benjiman - Crucify (4:14)
49. Flying Lotus - 1983(Daedelus odd-dance party RMX) (3:55)
50. Asiko Rock Group - Together Again Never to Part (5:35)
51. Herbie Hancock & Headhunters - Watermelon Man (6:32)
52. Matmos - Plastic Minor (3:05)

Jacques Rancière: Je čas emancipacije minil?

2010-04-07T00:30:00.006+02:00

V okviru svojega gostovanja po mestih bivše Jugoslavije, o katerem smo na našem blogu že pisali, se je ta znameniti francoski filozof ustavil tudi na ljubljanski Metelkovi (Klub Gromka), kjer je predaval o vprašanju emancipacije v današnjem času. Rancièrovo predavanje sta v Ljubljani organizirala Delavsko-punkerska univerza in revija KINO!.

Predavanje, vključno z vprašanji publike, si lahko poslušate spodaj.
Več o Rancièrovem predavanju pa v poročilu Roka Benčina za Radio Študent.

In še linki, povezani z Rancièrovim gostovanjem:

http://dpu.mirovni-institut.si/ranciere.php
http://ranciere.mi2.hr/ljubljana/
http://www.radiostudent.si/article.php?sid=23091

Irena Tomažin & Marko Karlovčec

2010-04-05T23:18:00.005+02:00

To sredo v koncertu Radia Študent ob 23:30 lahko poslušate posnetek nastopa vokalistke in scenske umetnice Irene Tomažin ter pihalca in kitarista Marka Karlovčca. Gre za zvočni zapis nastopa, ki se je zgodil 2. 11. 2009 v MKSC Koper, izšel pa je tudi kot njun prvenec That Which Happens Is Itself Dripping Red, in sicer za založbo Botanic Records. Besedičenje je tu odveč, za oris naj služi spodnji video.

Marko Karlovčec MySpace
Irena Tomažin MySpace

Škratova filmska mala šola vnovič vabi!

2010-04-05T20:26:00.004+02:00

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite že na našem letošnjem drugem filmsko-škratovskem družbenju. Tokrat v goste prihaja Katja Čičigoj:

Katja Čičigoj: Pastiš v masalini omaki: Kartografija nestvarnosti kot simptom globalizirane stvarnosti v filmu Revni milijonar

7.4. 2010, ob 18. uri, v klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.

»What can a slumdog possibly know?« se v filmu Revni milijonar (Slumog Millionaire, Danny Boyle, 2009) sprašuje zasliševalec Jamala, dečka iz mumbaiskega sluma, ki je tik na tem, da zmaga na indijski verziji TV kviza Lepo je biti milijonar. Toda – kaj pa lahko britanski režiser ve o dečku iz indijskega sluma?

V tokratnem predavanju se s pomočjo Jamesonove neomarksistične filmske teorije sprašujemo prav to- kakšno je bilo Boylovo »srečanje s tujo kulturo?« Gre zgolj za postmoderni pastiš pastiša, za jadranje na rastoči popularnosti bollywoodskega žanra, ki film spreminja v skorajšnjo MTV poldokumentarno dramo? Kakšno je razmerje med objektom pastiša in njegovo reprezentacijo? Kje (ali sploh) gre iskati dokumentarno vrednost oskarjevega nagrajenca? Morda v kognitivni kartografiji globalizirane stvarnosti s politično subverzivnim potencialom? Ali gre zgolj za obliko poverty porna, v kateri je »urbana nesnaga radost za oči takrat, ko postane blago?«

Kakšen pastiš nam je skuhal Danny Boyle?

Viri in literatura:

Arsenjuk, Luka (2006): Prava filmska teorija morda še ne obstaja. Intervju s Fredericom Jamesonom. Ekran, št. 4-5, str. 52-54.

Arsenjuk, Luka (2007): Konfiguracija političnega filma. Ekran, št. 2-3, str. 51-53.

Ben-Shaul, Nitzan (2007). Film: the key concepts. Oxford, New York.

Jameson, Frederic (1992). Postmodernizem. Problemi-Razprave, Ljubljana.

Petek, Polona (2009): Ekolociranje spektatorstva v dobi raziskav občinstva. Ekran, št. 2-3, str.48-51.

Petek, Polona (2008): Gledalci in politika odpora- kulturološki premiki v filmski vedi poznega dvajsetega stoletja. Ekran, št. 9-10, str. 50-53.

Petek, Polona (2008): Od spektatorja h gledalcu- usodno razpotje filmske vede. Ekran, št. 2-3, str.47-49.

Več pa tukaj.

V mojih nebesih ali pričevanja nebeških bitij

2010-04-04T20:25:00.002+02:00

Kot v že Nebeških bitjih (Heavenly Creatures, Peter Jackson, 1994), Peter Jackson tudi V Mojih nebesih (The Lovely Bones, Peter Jackson, 2009) nadaljuje s humanističnim zanimanjem za krhek otroški svet, v katerega pa vselej, na takšen ali na drugačen način, globoko zareže ostro nabrušeno rezilo raznovrstnih stranpoti širše družbene realnosti. Če je sveto zvezo nebeških bitij tako prekinilo globoko nerazumevanje do drugačnosti oziroma do Drugega, je iz ravnokar prebujajočega se najstništva štirinajstletno Susie Salmon (Saoirse Ronan) kruto iztrgala morilska roka gospoda Harveyja, sicer odličnega Stanleyja Tuccija. Več pa v novi števiki revije Ekran.

Zlovešči otok: obrtniško izpeljana arheologija nekega pogleda?

2010-04-01T22:51:00.003+02:00

Prav na tej točki pa se skriva tudi odgovor na naše postavljeno vprašanje o konsekvencah, ki jih ponuja film s svojim finalnim razpletom. Tekom odtekanja filmskih podob, uokvirjenih z bogato, a s precej na prvo žogo uokvirjeno simboliko notranjih bojev naslovnega protagonista, smo gledalci priče prevpraševanju različnih režimov resnice. V zadnji instanci pa se slednji pravzaprav zožijo le na dve opciji, pri čemer pa izbiro ene ali druge Marty prepušča gledalcu. Ali pač? Več pa tukaj.